Okra kot zdravilo

Okra je tropska rastlina iz družine hibiskus (Hibiskus esculentus). Prvikrat je bila omenjena 2000 let pred Kristusom, in sicer se ti podatki pojavijo v zvezi s faraoni in dolino reke Nil. Preko severne Afrike se je vzgoja okre razširila na Mediteran.

V “novi svet” so jo prinesli afriški sužnji, omenjena je bila že leta 1658 v Braziliji. Uporabljali so jo v prehrani (okrini plodovi) in tudi kot nadomestek za kavo (okrino seme) v času ameriške vojne. Okrino steblo se je uporabljalo v proizvodnji papirja.

Energetska vrednost okre:
100 g vsebuje:

  • 36 kalorij,
  • 2 g proteinov,
  • 7,6 g ogljikovih hidratov,
  • 0,1 g masti,
  • 3,2 g vlaken,
  • natrij, magnezij, folno kislino.

Okra je bogata z vitamini B6, A in C.
Okra vsebuje velike količine vlaken (topnih in netopnih). Topna vlakna zmanjšujejo holesterol in uravnavajo sladkor v krvi, netopna vlakna pa pomagajo pri prebavnih težavah. Ker okra vsebuje tudi magnezij, pomaga pri preventivi nastajanja bolezni srca in zmanjšuje krvni pritisk. Raziskave trdijo, da okra preprečuje nastanek raka na debelem črevesu.

Leta 2004 je skupina švicarskih znanstvenikov, ki so delovali na Hochschule Wädenswil, Pharmaceutical Biotechnology, Glycopharmacy Research Group, University of Applied Sciences, Box 335, Grüntal, CH-8820 Wädenswil v Švici, objavila raziskavo o učinkovitosti okrine sluzi pri zdravljenju bakterije Heliobacter Pylori. Dokazali so, da z uporabo preparatov, ki so narejeni iz okre (napitek in tinktura) lahko uspešno zdravimo bakterijo Heliobacter Pylori, kronični gastritis, zgago ter podobna želodčna obolenja.

Med ljudmi iz bivših jugoslovanskih republik velja, da je okra naravni afrodiziak, saj naj bi ga uživali turški veljaki, da so bile žene zadovoljne.
Jed so poimenovali “begova čorba”.